V razredu gospe Okafor je na sončni okenski polici stala vrsta steklenih kozarcev. V vsakem sta bila vlažen papir in en fižol, pritisnjen ob steklo, da ga je lahko vsak opazoval. Amarin kozarec je imel modro gumico. V žepu nahrbtnika je imela Amara še en suh fižol, za vsak primer.
V razredu gospe Okafor je na sončni okenski polici stala vrsta steklenih kozarcev. V vsakem sta bila vlažen papir in en fižol, pritisnjen ob steklo, da ga je lahko vsak opazoval. Amarin kozarec je imel modro gumico. V žepu nahrbtnika je imela Amara še en suh fižol, za vsak primer.
Page 202
Vsako jutro je Amara s poskakujočimi kitkami pogledala svoj fižol. Tako je naredil tudi Jorge, njen sošolec z veliko lupo. Jorge je pregledoval vse, celo svoje vezalke. Do srede se je iz Jorgejevega fižola zvila bela koreninica, kot droben repek. Potem še ena. In še ena.
Vsako jutro je Amara s poskakujočimi kitkami pogledala svoj fižol. Tako je naredil tudi Jorge, njen sošolec z veliko lupo. Jorge je pregledoval vse, celo svoje vezalke. Do srede se je iz Jorgejevega fižola zvila bela koreninica, kot droben repek. Potem še ena. In še ena.
Page 303
Amarin fižol pa je samo ležal. Nobene korenine. Nobenega repka. Niti malo se ni premaknil. Amara je pritisnila nos na steklo. »Mogoče je lačen,« je zašepetala. »Tu notri sploh ni hrane.«
Amarin fižol pa je samo ležal. Nobene korenine. Nobenega repka. Niti malo se ni premaknil. Amara je pritisnila nos na steklo. »Mogoče je lačen,« je zašepetala. »Tu notri sploh ni hrane.«
Page 404
Ob malici je Amara dvignila kreker. »Naj mu dam drobtinico?« Jorge je pogledal kreker. Pogledal je fižol. »Fižoli ne jedo krekerjev,« je počasi rekel. »Mislim.« Potem se je Amara domislila nečesa drugega. Odprla je zadrgo na žepu nahrbtnika.
Ob malici je Amara dvignila kreker. »Naj mu dam drobtinico?« Jorge je pogledal kreker. Pogledal je fižol. »Fižoli ne jedo krekerjev,« je počasi rekel. »Mislim.« Potem se je Amara domislila nečesa drugega. Odprla je zadrgo na žepu nahrbtnika.