Kadar želi zamašek Doyle obiskati Polž na dnu soda za deževnico, vsakič znova priskaklja na vrh. Zato si iz želodove kapice in kamenčkov naredi čoln za potapljanje. Potem začne deževati in Doyle mora pokazati, kaj zna najbolje.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Doyle je bil zamašek od steklenice, zamaški pa se ne potopijo. Nikoli. Kamor koli je Doyle šel v starem sodu za deževnico ob lopi, je plaval na vrhu: hop, hop, hop.
Čisto spodaj, na mahovitem dnu, pa je živela njegova prijateljica Polž. In Doyle bi jo rad obiskal.
Doyle je bil zamašek od steklenice, zamaški pa se ne potopijo. Nikoli. Kamor koli je Doyle šel v starem sodu za deževnico ob lopi, je plaval na vrhu: hop, hop, hop.
Čisto spodaj, na mahovitem dnu, pa je živela njegova prijateljica Polž. In Doyle bi jo rad obiskal.
Page 202
Polž, majhen vodni polž, je vsako jutro poslala navzgor en okrogel mehurček. Zibaje se je priplaval do vrha in počil Doylu ravno na nosu.
Pok!
To je pomenilo živijo. Doyle bi ji rad odzdravil. Ne z mehurčkom. Z vsem svojim obrazom, kar tam doli na mahu.
Polž, majhen vodni polž, je vsako jutro poslala navzgor en okrogel mehurček. Zibaje se je priplaval do vrha in počil Doylu ravno na nosu.
Pok!
To je pomenilo živijo. Doyle bi ji rad odzdravil. Ne z mehurčkom. Z vsem svojim obrazom, kar tam doli na mahu.
Page 303
Zato se je Doyle pognal z glavo naprej. Navzdol je šel Doyle ... in spet je priskakljal na vrh.
Poskusil je z zaletom skočiti s plavajoče vejice. ČOF! Navzdol je šel Doyle ... in spet je priskakljal na vrh, še višje, kot bi se voda kar postavljala.
Poskusil je biti čisto, čisto pri miru. Tudi to ni pomagalo.
Zato se je Doyle pognal z glavo naprej. Navzdol je šel Doyle ... in spet je priskakljal na vrh.
Poskusil je z zaletom skočiti s plavajoče vejice. ČOF! Navzdol je šel Doyle ... in spet je priskakljal na vrh, še višje, kot bi se voda kar postavljala.
Poskusil je biti čisto, čisto pri miru. Tudi to ni pomagalo.
Page 404
Ida, vodni drsalec, je na šestih dolgih, tankih nogah pridrsala bliže. Njena stopala so delala drobne jamice in se nikoli niso udrla.
»Zamaški plavajo, Doyle,« je nežno rekla. »Takšni pač so zamaški.«
Prav tedaj se je s strehe lope skotalil kamenček. Čof! Kar sam od sebe se je potopil naravnost na dno.
Doyle je strmel za njim.
Ida, vodni drsalec, je na šestih dolgih, tankih nogah pridrsala bliže. Njena stopala so delala drobne jamice in se nikoli niso udrla.
»Zamaški plavajo, Doyle,« je nežno rekla. »Takšni pač so zamaški.«
Prav tedaj se je s strehe lope skotalil kamenček. Čof! Kar sam od sebe se je potopil naravnost na dno.
Doyle je strmel za njim.
Page 505
»Ida,« je rekel Doyle, »nečesa sem se domislil.«
Ob robu soda je plavala velika želodova kapica s hrasta, okrogla kot skleda. Od fižolovih prekel je v vodo visela dolga rdeča vrvica. Skupaj sta vrvico privezala na želodov pecelj.
Ida je s tipalkama pokazala proti nebu. »Oblaki prihajajo. Pohitiva.«
»Ida,« je rekel Doyle, »nečesa sem se domislil.«
Ob robu soda je plavala velika želodova kapica s hrasta, okrogla kot skleda. Od fižolovih prekel je v vodo visela dolga rdeča vrvica. Skupaj sta vrvico privezala na želodov pecelj.
Ida je s tipalkama pokazala proti nebu. »Oblaki prihajajo. Pohitiva.«
Page 606
Doyle je zlezel v kapico. Ida je z roba nosila kamenčke, enega za drugim.
En kamenček. Hop.
Dva kamenčka. Hop, hop.
Trije kamenčki. Hop ... hop ... blub?
Kapica se je pogreznila globlje. Voda je pljuskala ob njen rob. Doyle je zadržal dih, čeprav zamaškom tega nikoli ni treba.
Doyle je zlezel v kapico. Ida je z roba nosila kamenčke, enega za drugim.
En kamenček. Hop.
Dva kamenčka. Hop, hop.
Trije kamenčki. Hop ... hop ... blub?
Kapica se je pogreznila globlje. Voda je pljuskala ob njen rob. Doyle je zadržal dih, čeprav zamaškom tega nikoli ni treba.