Ko so v pekarni s klikom ugasnile luči, se je mestece iz medenjakov na pultu prebudilo. Ezra, drobcen človeški vesoljski izvidnik, se je v vozičku iz škatlice vžigalic peljal po stezi iz glazure, kolesca iz tulcev sukanca pa so mehko poskakovala. Ob njem se je peljal Zel, njegov majhen robot, in njegov okrogli trebuh se je svetil kot žlica. Ezra je popravljal pokvarjene satelite, celo satelit iz sladkorne zvezde, ki se je vrtel nad polico v pekarni. V žepu je hranil eno sladkorno drobtinico za pozneje. Njegovo izvidniško geslo je bilo preprosto: Popravi, poskusi, poskusi znova.
Nočna patrulja
Ko so v pekarni s klikom ugasnile luči, se je mestece iz medenjakov na pultu prebudilo. Ezra, drobcen človeški vesoljski izvidnik, se je v vozičku iz škatlice vžigalic peljal po stezi iz glazure, kolesca iz tulcev sukanca pa so mehko poskakovala. Ob njem se je peljal Zel, njegov majhen robot, in njegov okrogli trebuh se je svetil kot žlica. Ezra je popravljal pokvarjene satelite, celo satelit iz sladkorne zvezde, ki se je vrtel nad polico v pekarni. V žepu je hranil eno sladkorno drobtinico za pozneje. Njegovo izvidniško geslo je bilo preprosto: Popravi, poskusi, poskusi znova.
Page 202
Pod mostom iz glazure je nekaj brenčalo. Meglični hrošč, vijoličen in pikast kot drobceno nočno nebo, se je ujel v kapljo glazure, ki se je strdila. Z nogami je mahal, krila pa so mu ostala zaprta.
»Pri miru bodi,« je rekel Ezra. »Satelite popravljam, pa bom popravil še hrošča.«
Zel se je sklonil bliže. »Hrošči niso sateliti.«
»Skoraj isto,« je rekel Ezra in segel po ključu.
Ujet
Pod mostom iz glazure je nekaj brenčalo. Meglični hrošč, vijoličen in pikast kot drobceno nočno nebo, se je ujel v kapljo glazure, ki se je strdila. Z nogami je mahal, krila pa so mu ostala zaprta.
»Pri miru bodi,« je rekel Ezra. »Satelite popravljam, pa bom popravil še hrošča.«
Zel se je sklonil bliže. »Hrošči niso sateliti.«
»Skoraj isto,« je rekel Ezra in segel po ključu.
Page 303
Ezra je nežno povlekel. Glazura je trdno držala. Potrkal je nanjo s ključem. Glazura je trdno držala.
»Še enkrat,« je rekel. Tokrat je Zel iz stranske reže pihnil topel zrak in glazura se je zmehčala. Ezra jo je odluščil s ključem in hrošč je švignil na prosto!
Globoko je zabrundal, Mmmmm, kot hladilnik ponoči. Pri vhodu v jamo v zaboju za moko so pomežiknile drobne zlate pikice.
»To pomeni hvala,« je rekel Ezra. Potem je hrošč odcapljal naravnost v temno jamo.
Popravi, poskusi
Ezra je nežno povlekel. Glazura je trdno držala. Potrkal je nanjo s ključem. Glazura je trdno držala.
»Še enkrat,« je rekel. Tokrat je Zel iz stranske reže pihnil topel zrak in glazura se je zmehčala. Ezra jo je odluščil s ključem in hrošč je švignil na prosto!
Globoko je zabrundal, Mmmmm, kot hladilnik ponoči. Pri vhodu v jamo v zaboju za moko so pomežiknile drobne zlate pikice.
»To pomeni hvala,« je rekel Ezra. Potem je hrošč odcapljal naravnost v temno jamo.
Page 404
Na enem krilu je hrošču še ostala glazura. Napol popravljena reč je Ezro motila bolj kot karkoli drugega. Prižgal je svetilko na čeladi.
»Notri je zelo temno,« je rekel Zel. »Moj trebuh je samo ogledalo, Ezra. Ne more se svetiti, če ni luči, ki bi jo ujel.«
»Saj imava mojo svetilko,« je rekel Ezra. »Pridi.«
V jami je dišalo po mehki beli moki. Njuni škornji so za njima puščali lepe sledi.
V jamo v zaboju za moko
Na enem krilu je hrošču še ostala glazura. Napol popravljena reč je Ezro motila bolj kot karkoli drugega. Prižgal je svetilko na čeladi.
»Notri je zelo temno,« je rekel Zel. »Moj trebuh je samo ogledalo, Ezra. Ne more se svetiti, če ni luči, ki bi jo ujel.«
»Saj imava mojo svetilko,« je rekel Ezra. »Pridi.«
V jami je dišalo po mehki beli moki. Njuni škornji so za njima puščali lepe sledi.