Visoko v krošnjah džungle se je lisjak Felix vrtel na široki, ravni veji. Vrtel se je in vrtel, dokler niso odtisi njegovih tačk v mahu narisali kodrastega kroga. Poleg njega je taščica Ruby skozi kljun vlekla dolge travne bilke in jih pletla v trdne zelene vezi. Globoko spodaj se je v zadnji oranžni svetlobi lesketala reka Lesketavka. Onkraj reke, na najvišjem drevesu od vseh, pa je čakal lunin vrt.
Visoka veja
Visoko v krošnjah džungle se je lisjak Felix vrtel na široki, ravni veji. Vrtel se je in vrtel, dokler niso odtisi njegovih tačk v mahu narisali kodrastega kroga. Poleg njega je taščica Ruby skozi kljun vlekla dolge travne bilke in jih pletla v trdne zelene vezi. Globoko spodaj se je v zadnji oranžni svetlobi lesketala reka Lesketavka. Onkraj reke, na najvišjem drevesu od vseh, pa je čakal lunin vrt.
Page 202
V luninem vrtu so rasle lunine rože, zvite kot majhne bele pesti. Odprle so se samo, kadar jim je kdo brundal, ko je vzhajala luna. Felix je imel pesem prav za to. Imenoval jo je Lunin vrtiljak.
»Nocoj jim jo bom zapel,« je rekel.
Na drugo stran je vodila ena sama pot: most iz lian, ki se je zibal visoko nad reko. Na bližnjem koncu so sedele tri drevesne žabice in gledale, kako se ziba.
Lunin vrt
V luninem vrtu so rasle lunine rože, zvite kot majhne bele pesti. Odprle so se samo, kadar jim je kdo brundal, ko je vzhajala luna. Felix je imel pesem prav za to. Imenoval jo je Lunin vrtiljak.
»Nocoj jim jo bom zapel,« je rekel.
Na drugo stran je vodila ena sama pot: most iz lian, ki se je zibal visoko nad reko. Na bližnjem koncu so sedele tri drevesne žabice in gledale, kako se ziba.
Page 303
Felix je postavil tačko na prvo desko. Most se je povesil. Postavil je še drugo tačko. Most se je zazibal levo, potem desno, potem spet levo.
Felix je otrpnil. Tako močno se je oprijel ograje iz lian, da so mu kremplji zaškripali. Bolj ko se je trudil stati pri miru, bolj se je most tresel pod njim, kot bi ga zeblo.
»Noče me,« je zašepetal in se ritensko, zelo hitro umaknil nazaj na vejo.
Most se maje
Felix je postavil tačko na prvo desko. Most se je povesil. Postavil je še drugo tačko. Most se je zazibal levo, potem desno, potem spet levo.
Felix je otrpnil. Tako močno se je oprijel ograje iz lian, da so mu kremplji zaškripali. Bolj ko se je trudil stati pri miru, bolj se je most tresel pod njim, kot bi ga zeblo.
»Noče me,« je zašepetal in se ritensko, zelo hitro umaknil nazaj na vejo.
Page 404
Mogoče je most hotel samo, da bi bil Felix popolnoma tiho. Felix je poskusil znova. Zadržal je dih. Noge je naredil trde kot palice. Stopal je kot kip: deska, stoj, deska, stoj.
Sunek. Sunek. Sunek. Most je poskočil ob vsakem njegovem koraku.
Ruby je nagnila glavo. Ves čas je opazovala deske, ne Felixovega obraza.
»Posnema te,« je rekla. »Ti sunkovito, on sunkovito.«
Trd kot palica
Mogoče je most hotel samo, da bi bil Felix popolnoma tiho. Felix je poskusil znova. Zadržal je dih. Noge je naredil trde kot palice. Stopal je kot kip: deska, stoj, deska, stoj.
Sunek. Sunek. Sunek. Most je poskočil ob vsakem njegovem koraku.
Ruby je nagnila glavo. Ves čas je opazovala deske, ne Felixovega obraza.
»Posnema te,« je rekla. »Ti sunkovito, on sunkovito.«