Mlada Greta, stegozaver, bi rada koga zares objela, a so njene plošče veliko preveč koničaste. Ko dolga lunina noč ohladi Kratersko hišico, najde mehak in prijetno topel način, da deli svoje sonce.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Na drobceni luni, v okrogli hišici z imenom Kraterska hišica, je mlada Greta, stegozaver, ležala v sončnem kotičku ob oknu. Ves dan se je grela na soncu, dokler niso bile plošče vzdolž njenega hrbta prijetno tople.
Bolj kot sonca si je Greta želela samo eno: da bi koga zares objela.
Na drobceni luni, v okrogli hišici z imenom Kraterska hišica, je mlada Greta, stegozaver, ležala v sončnem kotičku ob oknu. Ves dan se je grela na soncu, dokler niso bile plošče vzdolž njenega hrbta prijetno tople.
Bolj kot sonca si je Greta želela samo eno: da bi koga zares objela.
Page 202
Njen najboljši prijatelj Ernie je bil lunin pajek, ne večji od gumba. Ernie je znal presti svilo, mehko kot vzdih. Prav zdaj je predel drobne cofke na bodice kaktusa na okenski polici.
»Tako,« je rekel. »Zdaj ga lahko vsi pobožajo.«
Greta ga je pobožala. Tap, tap. Niti ena bodica ni zbodla.
Njen najboljši prijatelj Ernie je bil lunin pajek, ne večji od gumba. Ernie je znal presti svilo, mehko kot vzdih. Prav zdaj je predel drobne cofke na bodice kaktusa na okenski polici.
»Tako,« je rekel. »Zdaj ga lahko vsi pobožajo.«
Greta ga je pobožala. Tap, tap. Niti ena bodica ni zbodla.
Page 303
Greta je pogledala Ernieja. Pogledala je svoje plošče, koničaste kot klobučki za zabavo, po vsem hrbtu. Ali lahko stegozaver objame pajka, ne da bi ga zbodel?
Odločila se je, da bo najprej vadila na hribu iz blazin, veliki kopici blazin v kotičku.
Greta je pogledala Ernieja. Pogledala je svoje plošče, koničaste kot klobučki za zabavo, po vsem hrbtu. Ali lahko stegozaver objame pajka, ne da bi ga zbodel?
Odločila se je, da bo najprej vadila na hribu iz blazin, veliki kopici blazin v kotičku.
Page 404
S kratkimi nogami je objela najdebelejšo blazino in jo stisnila.
Pfffff.
Blazina je izpustila dolg, žalosten vzdih puha. Peresa so plavala vsepovsod, počasi kot sneg na luni.
Ernie je zašil drobne luknjice. Greta je sedela čisto pri miru, s peresom na nosu.
S kratkimi nogami je objela najdebelejšo blazino in jo stisnila.
Pfffff.
Blazina je izpustila dolg, žalosten vzdih puha. Peresa so plavala vsepovsod, počasi kot sneg na luni.
Ernie je zašil drobne luknjice. Greta je sedela čisto pri miru, s peresom na nosu.
Page 505
Zunaj je sonce zdrsnilo za rob kraterja. Na tej drobceni luni se noči nikamor ne mudi. Ostane dneve in dneve, tako dolgo, da greš lahko velikokrat spat.
Svetloba v oknu je iz zlate postala srebrna. Potem je postala modra.
Zunaj je sonce zdrsnilo za rob kraterja. Na tej drobceni luni se noči nikamor ne mudi. Ostane dneve in dneve, tako dolgo, da greš lahko velikokrat spat.
Svetloba v oknu je iz zlate postala srebrna. Potem je postala modra.
Page 606
Ko je bil prvič čas za spanje, je bilo v Kraterski hišici že mrzlo. Po steklu so se razrasle ledene rože. Čajnik je tiho tiktakal, ko se je ohlajal.
V postelji iz naprstnika si je Ernie potegnil odejo do vseh osmih kolen. Ni pomagalo. Noge so mu tolkle ob naprstnik, tika-tika-tik.
Ko je bil prvič čas za spanje, je bilo v Kraterski hišici že mrzlo. Po steklu so se razrasle ledene rože. Čajnik je tiho tiktakal, ko se je ohlajal.
V postelji iz naprstnika si je Ernie potegnil odejo do vseh osmih kolen. Ni pomagalo. Noge so mu tolkle ob naprstnik, tika-tika-tik.