Rjava psička Nora si želi malo svetlobe v svojem temnem kotičku pod hribom. Ko svetleči mah, ki ga od zgoraj prinese Rex, noče svetiti, Nora najde način, kako mu dati vode, ne da bi si zmočila tačke.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Globoko pod hribom, mimo korenin in okroglih sivih kamnov, je bil kotiček za spanje ob kristalni steni. S stene je vso noč kapljalo. Kap. Kap. Kap. Tam je živela Nora. Nora je bila rjava psička s povešenimi ušesi, o mokrih tačkah pa je imela trdno mnenje: ne, hvala. Za spanje si je obula modre volnene nogavičke, da so ji tačke ostale suhe. Toda v kotičku je bilo tako temno, da je ena nogavička manjkala že celih šest noči.
Globoko pod hribom, mimo korenin in okroglih sivih kamnov, je bil kotiček za spanje ob kristalni steni. S stene je vso noč kapljalo. Kap. Kap. Kap. Tam je živela Nora. Nora je bila rjava psička s povešenimi ušesi, o mokrih tačkah pa je imela trdno mnenje: ne, hvala. Za spanje si je obula modre volnene nogavičke, da so ji tačke ostale suhe. Toda v kotičku je bilo tako temno, da je ena nogavička manjkala že celih šest noči.
Page 202
Nora je ležala na postelji iz mahu in gledala navzgor. Visoko, visoko zgoraj, kjer se je kristalna stena stikala s stropom, je mehko zeleno svetila majhna krpa svetlečega mahu, kot nočna lučka, ki so jo pustili prižgano za netopirje. »Ko bi le imela košček tega tukaj spodaj,« je vzdihnila Nora. Iz razpoke je skočil Rex, zelen kuščar s pametnimi lepljivimi prsti. Rex je znal splezati prav povsod. To je tudi pogosto povedal. Že je raztegoval prste.
Nora je ležala na postelji iz mahu in gledala navzgor. Visoko, visoko zgoraj, kjer se je kristalna stena stikala s stropom, je mehko zeleno svetila majhna krpa svetlečega mahu, kot nočna lučka, ki so jo pustili prižgano za netopirje. »Ko bi le imela košček tega tukaj spodaj,« je vzdihnila Nora. Iz razpoke je skočil Rex, zelen kuščar s pametnimi lepljivimi prsti. Rex je znal splezati prav povsod. To je tudi pogosto povedal. Že je raztegoval prste.
Page 303
Rex je splezal navzgor. Po grbasti skali navzgor, po spolzkem kristalu navzgor, navzgor in čez, dokler ni z glavo navzdol visel s stropa in se široko smehljal. Nora si je s tačko pokrila oči, potem pa je pokukala. Rex je segel do suhega, puhastega roba svetleče krpe in izpulil šopek. Navzdol je prišel z repom naprej, mah pa mu je sedel na glavi kot klobuk.
Rex je splezal navzgor. Po grbasti skali navzgor, po spolzkem kristalu navzgor, navzgor in čez, dokler ni z glavo navzdol visel s stropa in se široko smehljal. Nora si je s tačko pokrila oči, potem pa je pokukala. Rex je segel do suhega, puhastega roba svetleče krpe in izpulil šopek. Navzdol je prišel z repom naprej, mah pa mu je sedel na glavi kot klobuk.
Page 404
Šopek sta položila poleg Norine postelje in čakala, da bo zasvetil. Ni zasvetil. Samo ležal je tam, sivozelen in puhast, kot zelo majhna, zelo zaspana ovčka. Rex ga je podregal. Rex je pihnil vanj. Rex je s svojim najbolj vljudnim glasom zašepetal: »Prosim, sveti.« Mah ni naredil prav nič. »Mogoče je sramežljiv,« je rekel Rex. Nora ni bila tako prepričana.
Šopek sta položila poleg Norine postelje in čakala, da bo zasvetil. Ni zasvetil. Samo ležal je tam, sivozelen in puhast, kot zelo majhna, zelo zaspana ovčka. Rex ga je podregal. Rex je pihnil vanj. Rex je s svojim najbolj vljudnim glasom zašepetal: »Prosim, sveti.« Mah ni naredil prav nič. »Mogoče je sramežljiv,« je rekel Rex. Nora ni bila tako prepričana.