Visoko na strehah, kjer je dimnik v noč dihal topel zrak, je vilinka Tamsin polnila svetilko iz mušnice. Iz mehke zlate meglice, ki se je vila iz dimnika, je zajemala sanjski sij, previdno, pest za pestjo, dokler ni rdeči klobuček zažarel kot žerjavica. Poleg nje je golob Rooney našopiril sivo perje. »Gru,« je rekel. »Ta je pa lepo polna.«
Visoko na strehah, kjer je dimnik v noč dihal topel zrak, je vilinka Tamsin polnila svetilko iz mušnice. Iz mehke zlate meglice, ki se je vila iz dimnika, je zajemala sanjski sij, previdno, pest za pestjo, dokler ni rdeči klobuček zažarel kot žerjavica. Poleg nje je golob Rooney našopiril sivo perje. »Gru,« je rekel. »Ta je pa lepo polna.«
Page 202
Na drugi strani prepada, na sosednji strehi, je v enem oknu še gorela luč. Deklica v progasti spalni srajci je sedela z brado na kolenih, čisto budna. Na okenski polici je ležala skorjica kruha. Tamsin je dvignila svetilko. »Ta sij potrebuje,« je rekla. Med strehama je bila napeta vrv za perilo, na njej pa sta viseli nogavica in modra brisača. In med strehama je vršel veter.
Na drugi strani prepada, na sosednji strehi, je v enem oknu še gorela luč. Deklica v progasti spalni srajci je sedela z brado na kolenih, čisto budna. Na okenski polici je ležala skorjica kruha. Tamsin je dvignila svetilko. »Ta sij potrebuje,« je rekla. Med strehama je bila napeta vrv za perilo, na njej pa sta viseli nogavica in modra brisača. In med strehama je vršel veter.
Page 303
Tamsin je zabrenčala s krili in skočila. Veter jo je ujel kot list. Zavrtel jo je navzgor, jo prevrnil na stran in jo odložil, pof, na tople opeke dimnika. Krila je imela tanka kot čebulna kožica. Narejena so bila za lebdenje, ne za prebijanje skozi veter. »Prepad je preširok,« je zašepetala Tamsin. »In veter je preglasen.«
Tamsin je zabrenčala s krili in skočila. Veter jo je ujel kot list. Zavrtel jo je navzgor, jo prevrnil na stran in jo odložil, pof, na tople opeke dimnika. Krila je imela tanka kot čebulna kožica. Narejena so bila za lebdenje, ne za prebijanje skozi veter. »Prepad je preširok,« je zašepetala Tamsin. »In veter je preglasen.«
Page 404
Rooney je nagnil glavo. »Jaz sem mestni golob. Z vetrom imam opravka ves dan.« Tamsin mu je zato obesila vrvico svetilke na kljun. Rooney je enkrat zamahnil s krili. Še preden se je sploh dvignil z dimnika, je svetilka iz mušnice zbledela iz zlate v sivo, v barvo mrzlega pepela. Rooney jo je hitro odložil. »Sem jo pokvaril?«
Rooney je nagnil glavo. »Jaz sem mestni golob. Z vetrom imam opravka ves dan.« Tamsin mu je zato obesila vrvico svetilke na kljun. Rooney je enkrat zamahnil s krili. Še preden se je sploh dvignil z dimnika, je svetilka iz mušnice zbledela iz zlate v sivo, v barvo mrzlega pepela. Rooney jo je hitro odložil. »Sem jo pokvaril?«