V mraku se Anslovi soigralci pri igri z obročem venomer zaletavajo drug v drugega. Potem Ansel obvisi z glavo navzdol z veje Stare Vrbe, zagleda svetleče poti čez travnik, sadni netopir Ozzie pa ponese njegov šepet vsakemu prijatelju posebej.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Princ Ansel je nosil krono na traku okoli vratu. Krone namreč padejo z glave, kadar visiš z glavo navzdol, Ansel pa je visel z glavo navzdol, kadar koli je le mogel.
Nocoj pa si je še bolj želel nekaj drugega: eno samo popolno podajo, ki bi obkrožila vso ekipo.
Princ Ansel je nosil krono na traku okoli vratu. Krone namreč padejo z glave, kadar visiš z glavo navzdol, Ansel pa je visel z glavo navzdol, kadar koli je le mogel.
Nocoj pa si je še bolj želel nekaj drugega: eno samo popolno podajo, ki bi obkrožila vso ekipo.
Page 202
Sadni netopir Ozzie se je spustil k njemu. Ozzie je bil majhen, z ostrimi ušesi, ki so bila skoraj tako velika kot ves preostali Ozzie.
Po vsem Travniku žarečih gobic so se prebujale gobe. Vsaka je mehko zlato svetila, dokler se ji ni približala noga.
Potem pa – mežik! Ugasnila je, kakor sramežljivo oko, ki se zapre.
Sadni netopir Ozzie se je spustil k njemu. Ozzie je bil majhen, z ostrimi ušesi, ki so bila skoraj tako velika kot ves preostali Ozzie.
Po vsem Travniku žarečih gobic so se prebujale gobe. Vsaka je mehko zlato svetila, dokler se ji ni približala noga.
Potem pa – mežik! Ugasnila je, kakor sramežljivo oko, ki se zapre.
Page 303
In tu je prišla ekipa z obročem: okrogli jež Bodec, hitra zajklja Detelja in Ansel.
Stara Vrba, drevo, ki govori, je stala na gričku nad travnikom. Z njene nizke veje je visel obroč, spleten iz vejic.
Vaja je potekala v krogu: od Ansla k Bodcu, od Bodca k Detelji, od Detelje k Anslu in potem skozi obroč!
In tu je prišla ekipa z obročem: okrogli jež Bodec, hitra zajklja Detelja in Ansel.
Stara Vrba, drevo, ki govori, je stala na gričku nad travnikom. Z njene nizke veje je visel obroč, spleten iz vejic.
Vaja je potekala v krogu: od Ansla k Bodcu, od Bodca k Detelji, od Detelje k Anslu in potem skozi obroč!
Page 404
Toda nebo je postajalo temno kot slive in vsak prijatelj je bil le meglena senca.
Detelja je planila po podajo.
Bodec je planil po podajo.
BUM!
Ko sta se pobrala, je žogica iz osata obtičala na Bodčevih bodicah kot češnja na vrhu sladoleda.
Toda nebo je postajalo temno kot slive in vsak prijatelj je bil le meglena senca.
Detelja je planila po podajo.
Bodec je planil po podajo.
BUM!
Ko sta se pobrala, je žogica iz osata obtičala na Bodčevih bodicah kot češnja na vrhu sladoleda.
Page 505
»Sem!« je zaklical Ansel. »Podaj meni!«
In vsi so stekli proti njegovemu glasu: Detelja, Bodec, žogica in skoraj še en hrošč.
BUM-BUM-BUM!
»Hm,« je rekel Ozzie od zgoraj. »Slišim tri srca, ki razbijajo v enem samem kupu.«
»Sem!« je zaklical Ansel. »Podaj meni!«
In vsi so stekli proti njegovemu glasu: Detelja, Bodec, žogica in skoraj še en hrošč.
BUM-BUM-BUM!
»Hm,« je rekel Ozzie od zgoraj. »Slišim tri srca, ki razbijajo v enem samem kupu.«
Page 606
Poskusili so hoditi po prstih. Poskusili so šteti na glas. Poskusili so hoditi z iztegnjenimi rokami, kot strašila.
Žogica se je zazibala na Bodčevem hrbtu in se odkotalila v visoko travo.
Bodec se je usedel, da bi premislil, kam je šla, in jo našel. Z zadnjico.
Poskusili so hoditi po prstih. Poskusili so šteti na glas. Poskusili so hoditi z iztegnjenimi rokami, kot strašila.
Žogica se je zazibala na Bodčevem hrbtu in se odkotalila v visoko travo.
Bodec se je usedel, da bi premislil, kam je šla, in jo našel. Z zadnjico.