Ko uspavanka koralnega grebena izgubi ritem, se morata mlada potapljačica Luna in njen prijatelj, morski konjiček Tico, naučiti prisluhniti morju, da mu vrneta njegovo melodijo.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Sonce se je počasi skrivalo za mirnim zalivom in barvalo vodo v oranžne in vijolične odtenke. To je bil Lunin najljubši čas. Kot mlada potapljačica je poznala vsak kotiček plitvega koralnega grebena. Vedela je, kje se skrivajo raki in kako pozdraviti skate. Najlepši od vsega pa je bil večerni zbor. Vsak večer je greben zapel podvodno uspavanko, tiho šumenje, ki je vse vabilo k počitku.
Sonce se je počasi skrivalo za mirnim zalivom in barvalo vodo v oranžne in vijolične odtenke. To je bil Lunin najljubši čas. Kot mlada potapljačica je poznala vsak kotiček plitvega koralnega grebena. Vedela je, kje se skrivajo raki in kako pozdraviti skate. Najlepši od vsega pa je bil večerni zbor. Vsak večer je greben zapel podvodno uspavanko, tiho šumenje, ki je vse vabilo k počitku.
Page 202
Luna je lebdela v bistri vodi in čakala na prvi ton. Tico, plah morski konjiček, ki je rad vse opazoval, se je ovil okoli vijolične morske vetrnice ob njej. Petje se je začelo: brenčanje plavuti in šelestenje peska. Toda Luna se je namrščila. Nekaj pomembnega je manjkalo. Brenčanje je plavalo brez smeri. Tico je nagnil glavo in zašepetal: »Ritem je šel spat. Pesem se spotika.«
Luna je lebdela v bistri vodi in čakala na prvi ton. Tico, plah morski konjiček, ki je rad vse opazoval, se je ovil okoli vijolične morske vetrnice ob njej. Petje se je začelo: brenčanje plavuti in šelestenje peska. Toda Luna se je namrščila. Nekaj pomembnega je manjkalo. Brenčanje je plavalo brez smeri. Tico je nagnil glavo in zašepetal: »Ritem je šel spat. Pesem se spotika.«
Page 303
Brez pravega takta so majhne ribe plavale v zmešanih krogih in se zaletavale druga v drugo. Luna ni mogla dovoliti, da bi se večerni zbor pokvaril. »Midva bova dajala takt,« se je trdno odločila. Odplavala je do belega peščenega dna in pobrala dve prazni školjki. Bili sta veliki, bisernih barv in kot nalašč za ropotanje. Luna se je nasmehnila Ticu, pripravljena, da postane dirigentka oceanskega orkestra.
Brez pravega takta so majhne ribe plavale v zmešanih krogih in se zaletavale druga v drugo. Luna ni mogla dovoliti, da bi se večerni zbor pokvaril. »Midva bova dajala takt,« se je trdno odločila. Odplavala je do belega peščenega dna in pobrala dve prazni školjki. Bili sta veliki, bisernih barv in kot nalašč za ropotanje. Luna se je nasmehnila Ticu, pripravljena, da postane dirigentka oceanskega orkestra.
Page 404
Mala Luna je z velikim navdušenjem udarila školjki eno ob drugo, da bi zaigrala pesem. Klak, klak, klak! Zvok je bil oster in je odmeval po vsem zalivu. Namesto da bi sledila taktu, se je jata srebrnih rib prestrašila in se skrila za ogromno morsko gobo. Tico si je z majhnimi prsnimi plavutkami zatisnil ušesa. »To ne zveni kot pesem za lahko noč,« je rekel Tico. »Zveni kot jezen velikanski rak.«
Mala Luna je z velikim navdušenjem udarila školjki eno ob drugo, da bi zaigrala pesem. Klak, klak, klak! Zvok je bil oster in je odmeval po vsem zalivu. Namesto da bi sledila taktu, se je jata srebrnih rib prestrašila in se skrila za ogromno morsko gobo. Tico si je z majhnimi prsnimi plavutkami zatisnil ušesa. »To ne zveni kot pesem za lahko noč,« je rekel Tico. »Zveni kot jezen velikanski rak.«