Jutranji prepih odpihne papirnato skodelico za kolačke Rhodo s police nad pečjo v pekarni. Moknati mišek Pruitt izvoha najbolj vroč hlebec, Rhoda pa stisne gubice v papirnat balon in odplava domov.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Visoko nad toplo opečnato pečjo v pekarni Sugarbell je stal kupček papirnatih skodelic za kolačke. Čisto na vrhu je sedela Rhoda, šumeča, nagubana in polna pričakovanja.
Danes je bil dan limoninih kolačkov in zgornja skodelica je bila vedno napolnjena prva.
Visoko nad toplo opečnato pečjo v pekarni Sugarbell je stal kupček papirnatih skodelic za kolačke. Čisto na vrhu je sedela Rhoda, šumeča, nagubana in polna pričakovanja.
Danes je bil dan limoninih kolačkov in zgornja skodelica je bila vedno napolnjena prva.
Page 202
Rhoda se je nagnila čez rob police, da bi videla, kako se pekarna prebuja. Spodaj je pek na široko odprl vrata peči in oblaček moke je zaplaval nad vroče opeke, počasi kot zaspana vešča, vse do njene police.
»Toplota gre navzgor,« je zašepetala Rhoda. To je rada vedela.
Rhoda se je nagnila čez rob police, da bi videla, kako se pekarna prebuja. Spodaj je pek na široko odprl vrata peči in oblaček moke je zaplaval nad vroče opeke, počasi kot zaspana vešča, vse do njene police.
»Toplota gre navzgor,« je zašepetala Rhoda. To je rada vedela.
Page 303
Tedaj so zadnja vrata glasno zaloputnila.
Vrtinec hladnega jutranjega zraka je planil noter, okrog vreč z moko, po opečnati steni navzgor – in dvignil Rhodo naravnost s kupčka.
Nagnila se je. Zavrtela se je. Plavala je navzdol, navzdol, navzdol in s šelestom pristala na moknatih tleh.
Tedaj so zadnja vrata glasno zaloputnila.
Vrtinec hladnega jutranjega zraka je planil noter, okrog vreč z moko, po opečnati steni navzgor – in dvignil Rhodo naravnost s kupčka.
Nagnila se je. Zavrtela se je. Plavala je navzdol, navzdol, navzdol in s šelestom pristala na moknatih tleh.
Page 404
Nekdo je vohal. Vohal in vohal.
Izza vreče z moko je pokukal rožnat nosek. Bil je Pruittov. Pruitt je bil mišek, tako moknat, kot bi ga posuli z moko za peko. Povohal je Rhodo z vseh strani. Potem si jo je poveznil na glavo.
»Kakšen imeniten klobuk,« je rekel Pruitt.
Nekdo je vohal. Vohal in vohal.
Izza vreče z moko je pokukal rožnat nosek. Bil je Pruittov. Pruitt je bil mišek, tako moknat, kot bi ga posuli z moko za peko. Povohal je Rhodo z vseh strani. Potem si jo je poveznil na glavo.
»Kakšen imeniten klobuk,« je rekel Pruitt.
Page 505
»Nisem klobuk,« je rekla Rhoda z vrha njegovih ušes. »Sem papirnata skodelica za kolačke in moje mesto je tam gori.«
Oba sta pogledala navzgor. Polica je bila tako visoko, da se je skoraj dotikala stropa.
»Aha,« je rekel Pruitt. »To je pa res zelo visoko.«
»Nisem klobuk,« je rekla Rhoda z vrha njegovih ušes. »Sem papirnata skodelica za kolačke in moje mesto je tam gori.«
Oba sta pogledala navzgor. Polica je bila tako visoko, da se je skoraj dotikala stropa.
»Aha,« je rekel Pruitt. »To je pa res zelo visoko.«
Page 606
Pruitt je poskusil splezati po opečnati steni. Kremplji so mu drseli po gladkih opekah in zdrsnil je nazaj na tla v oblačku moke.
Rhoda je poskusila skočiti. Bila je iz papirja. Zaplahutala je, potem pa je obležala čisto ploščata.
»Apčih!« je kihnil Pruitt. Tudi to ni pomagalo.
Pruitt je poskusil splezati po opečnati steni. Kremplji so mu drseli po gladkih opekah in zdrsnil je nazaj na tla v oblačku moke.
Rhoda je poskusila skočiti. Bila je iz papirja. Zaplahutala je, potem pa je obležala čisto ploščata.
»Apčih!« je kihnil Pruitt. Tudi to ni pomagalo.