Nekoč davno, pod poslikano jamo, teti Senni zmanjka rumene zemlje, ko je konj naslikan šele do polovice. Plaha Tova in njen bratranec Kel se odpravita v tabor ob reki prosit, da bi jima dali še malo rumene zemlje.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Tova je držala kamnito svetilko. To je bil ploščat, težak kamen z vdolbino, polno maščobe, in s stenjem, ki je gorel z enim majhnim, pogumnim plamenom.
»Majhen plamen, miren plamen,« je rekla teta Senna.
Tova je svetilko držala mirno. Na steni jame se je prebujal konj.
Tova je držala kamnito svetilko. To je bil ploščat, težak kamen z vdolbino, polno maščobe, in s stenjem, ki je gorel z enim majhnim, pogumnim plamenom.
»Majhen plamen, miren plamen,« je rekla teta Senna.
Tova je svetilko držala mirno. Na steni jame se je prebujal konj.
Page 202
Tova je imela sedem let in je bila plaha kot stržek. Najraje je držala svetilko, ker ji pri tem ni bilo treba nič govoriti.
Njen mali bratranec Kel je objemal veliko ptičjo piščal, votlo kost, skoraj tako dolgo kot njegova roka. Obljubil je, da v jami ne bo piskal nanjo. Lica so se mu vseeno napihovala.
Tetine barve so čakale v školjkah: rdeča zemlja, črno oglje in rumena zemlja za konja. Tova je gledala, kako jih teta melje na ploščatem kamnu. Naokrog in naokrog. Počasni krogi, nikoli ne tolči.
Tova je imela sedem let in je bila plaha kot stržek. Najraje je držala svetilko, ker ji pri tem ni bilo treba nič govoriti.
Njen mali bratranec Kel je objemal veliko ptičjo piščal, votlo kost, skoraj tako dolgo kot njegova roka. Obljubil je, da v jami ne bo piskal nanjo. Lica so se mu vseeno napihovala.
Tetine barve so čakale v školjkah: rdeča zemlja, črno oglje in rumena zemlja za konja. Tova je gledala, kako jih teta melje na ploščatem kamnu. Naokrog in naokrog. Počasni krogi, nikoli ne tolči.
Page 303
Tap, tap je tapkala tetina blazinica iz mehkega krzna. Tap, tap ... prask.
Školjka z rumeno barvo je bila prazna.
Konj je imel črno grivo in štiri črne noge, a samo pol rumenega trebuha.
»Rumene zemlje nam je zmanjkalo,« je rekla Senna. »Ampak v taboru ob reki so to pomlad iz brega izkopali cel koš.«
Pogledala je svoje roke, rdeče in črne vse do zapestij. Potem je pogledala Tovo.
Tap, tap je tapkala tetina blazinica iz mehkega krzna. Tap, tap ... prask.
Školjka z rumeno barvo je bila prazna.
Konj je imel črno grivo in štiri črne noge, a samo pol rumenega trebuha.
»Rumene zemlje nam je zmanjkalo,« je rekla Senna. »Ampak v taboru ob reki so to pomlad iz brega izkopali cel koš.«
Pogledala je svoje roke, rdeče in črne vse do zapestij. Potem je pogledala Tovo.
Page 404
Pred vhodom v jamo se je na široko odprla dolina. Daleč spodaj se je iz šotorov iz kož v taboru ob reki vil dim.
»Od tod vidim vso pot,« je rekla Senna in Kelu dala prazno školjko. »Pazila bom, da bo svetilka gorela za vaju.«
Tovi se je stisnilo v trebuhu. Z ljudmi ob reki bo morala govoriti. Na glas.
Potem se ji je posvetilo. Pokleknila je k mrzlemu pepelu jutranjega ognja in v usnjen mošnjiček nabrala najlepše črno oglje. Nihče naj ne gre prosit praznih rok.
Pred vhodom v jamo se je na široko odprla dolina. Daleč spodaj se je iz šotorov iz kož v taboru ob reki vil dim.
»Od tod vidim vso pot,« je rekla Senna in Kelu dala prazno školjko. »Pazila bom, da bo svetilka gorela za vaju.«
Tovi se je stisnilo v trebuhu. Z ljudmi ob reki bo morala govoriti. Na glas.
Potem se ji je posvetilo. Pokleknila je k mrzlemu pepelu jutranjega ognja in v usnjen mošnjiček nabrala najlepše črno oglje. Nihče naj ne gre prosit praznih rok.