Na vrtu na terasi, obsijanem z luno, hoče veverček Silas posaditi svoje velikansko seme v najvišjo visečo košaro, kamor luna posije najprej. S škripcem iz vitice in enim ogromnim skokom prijatelja Gusa seme končno pride gor.
Na vrtu na terasi so se lunine cvetlice odpirale ena za drugo. Veverček Silas si je zavezal predpasnik iz jute in privalil svoj zaklad: seme, veliko kot njegova glava. Visoko nad njim se je zibala najvišja viseča košara. To je bilo prvo mesto, ki se ga je luna vsako noč dotaknila.
Na vrtu na terasi so se lunine cvetlice odpirale ena za drugo. Veverček Silas si je zavezal predpasnik iz jute in privalil svoj zaklad: seme, veliko kot njegova glava. Visoko nad njim se je zibala najvišja viseča košara. To je bilo prvo mesto, ki se ga je luna vsako noč dotaknila.
Page 202
»To seme naj mesečino dobi prvo,« je rekel Silas. »Kar gor, seme!« Čez visoki plevel je skočil Gus, kobilica, da bi pogledal. »Ta košara je zelo visoko,« je rekel. »In to seme je zelo okroglo.«
»To seme naj mesečino dobi prvo,« je rekel Silas. »Kar gor, seme!« Čez visoki plevel je skočil Gus, kobilica, da bi pogledal. »Ta košara je zelo visoko,« je rekel. »In to seme je zelo okroglo.«
Page 303
Silas je objel seme in splezal na drog košare. Na pol poti se je seme zamajalo. Skotalilo se je dol, bum, bum, bum, po prsteni stezi, in puf! v mah. To pa sploh ni bilo gor.
Silas je objel seme in splezal na drog košare. Na pol poti se je seme zamajalo. Skotalilo se je dol, bum, bum, bum, po prsteni stezi, in puf! v mah. To pa sploh ni bilo gor.
Page 404
Gus je pokazal na vitico lunine cvetlice, ki se je ovijala okrog kljuke košare. »Vitice plezajo gor čisto brez nog,« je rekel. Silas je obstal in prisluhnil. Pogledal je vitico. Pogledal je kljuko. Potem so mu brki zatrepetali.
Gus je pokazal na vitico lunine cvetlice, ki se je ovijala okrog kljuke košare. »Vitice plezajo gor čisto brez nog,« je rekel. Silas je obstal in prisluhnil. Pogledal je vitico. Pogledal je kljuko. Potem so mu brki zatrepetali.
Page 505
Silas je seme spravil v nosilko iz lista. Dolgo vitico je napeljal čez kljuko in spet navzdol, napeto in lepo urejeno. Vlekel je na vso moč. Seme se je dvignilo komaj za las in obstalo. En majhen veverček ni bil čisto dovolj težak.
Silas je seme spravil v nosilko iz lista. Dolgo vitico je napeljal čez kljuko in spet navzdol, napeto in lepo urejeno. Vlekel je na vso moč. Seme se je dvignilo komaj za las in obstalo. En majhen veverček ni bil čisto dovolj težak.
Page 606
»Pripravljen?« je zaklical Silas. Gus je držal konec vitice. Počepnil je. Pokrčil je svoje dolge, močne noge. Potem je skočil najvišje, kar je kdaj skočil. Fiuuu! Seme je zletelo gor, gor, gor in Silas je hitro splezal po drogu, da bi ga ujel.
»Pripravljen?« je zaklical Silas. Gus je držal konec vitice. Počepnil je. Pokrčil je svoje dolge, močne noge. Potem je skočil najvišje, kar je kdaj skočil. Fiuuu! Seme je zletelo gor, gor, gor in Silas je hitro splezal po drogu, da bi ga ujel.
Page 707
Silas je seme vtisnil v mehko prst v košari in ga zalil z eno želodovo kapico vode. Potem je luna zdrsnila čez rob. Srebrna svetloba se je dotaknila semena. Krc! Pokukal je zelen kalček. »Hura!« je zašepetal Gus.
Silas je seme vtisnil v mehko prst v košari in ga zalil z eno želodovo kapico vode. Potem je luna zdrsnila čez rob. Srebrna svetloba se je dotaknila semena. Krc! Pokukal je zelen kalček. »Hura!« je zašepetal Gus.
Page 808
Silas je k svoji zalivalki položil en kamenček, en kamenček za eno noč rasti. Potem sta se z Gusom zvila v klobčič na mahu spodaj. Senca kalčkovega lista je padla nanju, mehka kot odejica. »Kar gor, kalček,« je zašepetal Silas. »Počasi.«
Silas je k svoji zalivalki položil en kamenček, en kamenček za eno noč rasti. Potem sta se z Gusom zvila v klobčič na mahu spodaj. Senca kalčkovega lista je padla nanju, mehka kot odejica. »Kar gor, kalček,« je zašepetal Silas. »Počasi.«