Ko se babičina škatla za šivanje prevrne in se vse usuje pod kavč, se Dahlia in jazbečar Pretzel z magnetom odpravita na lov. Bucike skočijo nanj, medeninasti gumbi ostanejo na mestu, nekje v temi pa se še vedno skriva šivanka.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Ves popoldan je dež bobnel po babičinih oknih. Ob vratih je visel Dahliin rumeni dežni plašč, pripravljen na luže, le nekaj je bilo narobe: zgornji gumb je odpadel. Medeninast, okrogel in zlat. »Takoj ga prišijem nazaj,« je rekla babica in prinesla svojo staro modro škatlo za šivanje.
Ves popoldan je dež bobnel po babičinih oknih. Ob vratih je visel Dahliin rumeni dežni plašč, pripravljen na luže, le nekaj je bilo narobe: zgornji gumb je odpadel. Medeninast, okrogel in zlat. »Takoj ga prišijem nazaj,« je rekla babica in prinesla svojo staro modro škatlo za šivanje.
Page 202
Pretzel, babičin nizki jazbečar z dolgim smrčkom, je to škatlo oboževal. Dišala je po karamelah, ker je babica v njej skrivala bonbone. Smrček je porinil pod pokrov, da bi preveril. Škatla se je zamajala na pručki. Škatla se je prevrnila. Ven so se usule bucike, sponke za lase, sukanci, gumbi in en šelesteč ovitek bonbona. Vse je zdrsnilo po tleh in se, prav vse do zadnjega koščka, skotalilo v temno špranjo pod kavčem.
Pretzel, babičin nizki jazbečar z dolgim smrčkom, je to škatlo oboževal. Dišala je po karamelah, ker je babica v njej skrivala bonbone. Smrček je porinil pod pokrov, da bi preveril. Škatla se je zamajala na pručki. Škatla se je prevrnila. Ven so se usule bucike, sponke za lase, sukanci, gumbi in en šelesteč ovitek bonbona. Vse je zdrsnilo po tleh in se, prav vse do zadnjega koščka, skotalilo v temno špranjo pod kavčem.
Page 303
»Oh, Pretzel,« je vzdihnila babica. »Tam notri je bila tudi moja šivanka, še z rdečo nitjo.« Dahlia se je ulegla na trebuh in pokukala pod kavč. Špranja je bila nizka in dolga in zelo, zelo temna. Vonjala je po prahu. Morda se sploh nikoli ne konča. Dahlia se je malce odmaknila. »Roke ostanejo zunaj,« je rekla babica. »Ne, ko se tam skriva šivanka. Moja kolena in tista tla pa sploh niso prijatelji.«
»Oh, Pretzel,« je vzdihnila babica. »Tam notri je bila tudi moja šivanka, še z rdečo nitjo.« Dahlia se je ulegla na trebuh in pokukala pod kavč. Špranja je bila nizka in dolga in zelo, zelo temna. Vonjala je po prahu. Morda se sploh nikoli ne konča. Dahlia se je malce odmaknila. »Roke ostanejo zunaj,« je rekla babica. »Ne, ko se tam skriva šivanka. Moja kolena in tista tla pa sploh niso prijatelji.«
Page 404
Pretzla tema ni prav nič motila. Vohljal je ob spodnjem robu kavča, od enega konca do drugega, in se ustavil točno na sredini. S smrčkom je pokazal tja. Z repom je udaril ob tla, enkrat, dvakrat. »Ne s smrčkom, Pretzel,« je rekla Dahlia in ga prijela za ovratnico. »Bucike!« Babica je odcapljala v kuhinjo po svetilko, mimo hladilnika, mimo Dahliine risbe, mimo debelega črnega magneta, ki jo je držal.
Pretzla tema ni prav nič motila. Vohljal je ob spodnjem robu kavča, od enega konca do drugega, in se ustavil točno na sredini. S smrčkom je pokazal tja. Z repom je udaril ob tla, enkrat, dvakrat. »Ne s smrčkom, Pretzel,« je rekla Dahlia in ga prijela za ovratnico. »Bucike!« Babica je odcapljala v kuhinjo po svetilko, mimo hladilnika, mimo Dahliine risbe, mimo debelega črnega magneta, ki jo je držal.