Veter je k staremu svetilniku na obali prinesel oster vonj po soli. Mila je sedela na mrzlih kamnitih stopnicah in gledala valove, ki so se umikali proti odprtemu morju. Na zidek poleg nje je pristal njen zvesti spremljevalec, mali galeb Niko. V kljunu je nosil nekaj nenavadnega. To ni bil navaden siv kamenček, ampak velika, gladka školjka, v katero so bile vrezane tanke, vijugaste črte. Mila je previdno potegnila s prstom po vdolbinicah.
Veter je k staremu svetilniku na obali prinesel oster vonj po soli. Mila je sedela na mrzlih kamnitih stopnicah in gledala valove, ki so se umikali proti odprtemu morju. Na zidek poleg nje je pristal njen zvesti spremljevalec, mali galeb Niko. V kljunu je nosil nekaj nenavadnega. To ni bil navaden siv kamenček, ampak velika, gladka školjka, v katero so bile vrezane tanke, vijugaste črte. Mila je previdno potegnila s prstom po vdolbinicah.
Page 202
»To je že tretja danes, Niko,« je rekla Mila in položila školjko poleg dveh podobnih, ki ju je zgodaj zjutraj našla skriti v mokrem pesku. Ko jih je zložila skupaj ob nazobčanih robovih, so se črte popolnoma ujele. Risba je kazala dolgo obalo, vrsto ostrih skalnatih grebenov in majhen zaliv, skrit za črnimi skalami. Na samem koncu narisane poti je bil vrezan majhen krog, ki se je bledo svetlikal. »Nekdo nam pušča kažipot,« je zašepetala.
»To je že tretja danes, Niko,« je rekla Mila in položila školjko poleg dveh podobnih, ki ju je zgodaj zjutraj našla skriti v mokrem pesku. Ko jih je zložila skupaj ob nazobčanih robovih, so se črte popolnoma ujele. Risba je kazala dolgo obalo, vrsto ostrih skalnatih grebenov in majhen zaliv, skrit za črnimi skalami. Na samem koncu narisane poti je bil vrezan majhen krog, ki se je bledo svetlikal. »Nekdo nam pušča kažipot,« je zašepetala.
Page 303
Popoldne se je počasi prevešalo v siv, zgodnji večer. Mila si je nadela kapo, pripravljena na hojo po spolzkem in ostrem kamenju. Pogum je včasih le to, da narediš tisti prvi korak, tudi ko ne veš čisto natančno, kam vodi pot. Niko je zamahnil z belimi krili in poletel naprej ter kazal smer. Morje je glasno šumelo, zrak pa je postajal vse hladnejši, ko sta se oddaljevala od varnega visokega stolpa svetilnika.
Popoldne se je počasi prevešalo v siv, zgodnji večer. Mila si je nadela kapo, pripravljena na hojo po spolzkem in ostrem kamenju. Pogum je včasih le to, da narediš tisti prvi korak, tudi ko ne veš čisto natančno, kam vodi pot. Niko je zamahnil z belimi krili in poletel naprej ter kazal smer. Morje je glasno šumelo, zrak pa je postajal vse hladnejši, ko sta se oddaljevala od varnega visokega stolpa svetilnika.
Page 404
Preskočila je ozko razpoko v skali in se splazila skozi prehod, ki je bil ravno dovolj širok zanjo. Na drugi strani je bil zaliv miren, povsem zavarovan pred vetrom. Ob oseki se je morje umaknilo in za sabo pustilo plitve tolmune, polne zelene morske trave in drobnih rakcev. Niko je pristal na najvišjem kamnu in se tiho oglasil. Na dnu največjega tolmuna, pod gladino, je nekaj utripalo s toplo, rumeno svetlobo.
Preskočila je ozko razpoko v skali in se splazila skozi prehod, ki je bil ravno dovolj širok zanjo. Na drugi strani je bil zaliv miren, povsem zavarovan pred vetrom. Ob oseki se je morje umaknilo in za sabo pustilo plitve tolmune, polne zelene morske trave in drobnih rakcev. Niko je pristal na najvišjem kamnu in se tiho oglasil. Na dnu največjega tolmuna, pod gladino, je nekaj utripalo s toplo, rumeno svetlobo.