Po dežju Luka in njegov prijatelj lisjak Bor najdeta nenavaden zemljevid, ki lahko reši čolne, izgubljene v megli. A to se zgodi le, če se naučita prisluhniti tišini.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Na majhnem otoku je dež ravnokar nehal padati. Kamnita pot nad pristaniščem je bila polna luž, v katerih se je zrcalilo sivo nebo. Luka je previdno stopal v rumenih gumijastih škornjih, ob njem pa je tiho cupkal Bor, lisjak z nenavadno blagimi očmi. Zrak je dišal po soli in mokrih borovih iglicah.
Na majhnem otoku je dež ravnokar nehal padati. Kamnita pot nad pristaniščem je bila polna luž, v katerih se je zrcalilo sivo nebo. Luka je previdno stopal v rumenih gumijastih škornjih, ob njem pa je tiho cupkal Bor, lisjak z nenavadno blagimi očmi. Zrak je dišal po soli in mokrih borovih iglicah.
Page 202
V eni največjih luž je nekaj plavalo. To ni bil navaden list. Luka je počepnil in potegnil ven košček starega, debelega papirja. Bil je zemljevid. Na njem so bile narisane obale njunega otoka in drobcen svetilnik, ki ga dotlej še nihče ni videl.
V eni največjih luž je nekaj plavalo. To ni bil navaden list. Luka je počepnil in potegnil ven košček starega, debelega papirja. Bil je zemljevid. Na njem so bile narisane obale njunega otoka in drobcen svetilnik, ki ga dotlej še nihče ni videl.
Page 303
Bor je povohal papir in tiho zacvilil, pri tem pa je gledal proti pristanišču pod njima. Z odprtega morja se je začela valiti gosta megla in požirala rdeče strehe in lesene pomole. Tam spodaj so trije majhni ribiški čolni tavali v sivih oblakih in niso vedeli, kje je obala.
Bor je povohal papir in tiho zacvilil, pri tem pa je gledal proti pristanišču pod njima. Z odprtega morja se je začela valiti gosta megla in požirala rdeče strehe in lesene pomole. Tam spodaj so trije majhni ribiški čolni tavali v sivih oblakih in niso vedeli, kje je obala.
Page 404
Luka je vedel, da jim mora pomagati. »Hej! Sem! Obala je tukaj!« je vpil na vse grlo in mahal z rokami. A megla je požirala njegov glas. Glasneje ko je vpil, bolj so risbe na starem zemljevidu bledele ter izgubljale barvo in obliko.
Luka je vedel, da jim mora pomagati. »Hej! Sem! Obala je tukaj!« je vpil na vse grlo in mahal z rokami. A megla je požirala njegov glas. Glasneje ko je vpil, bolj so risbe na starem zemljevidu bledele ter izgubljale barvo in obliko.