Na deževno jutro se Marigold in Pocket pri starem nagnjenem baobabu igrata raziskovalca. Marigold je velikanka, Pocket pa ptiček. Najdeta prave srebrne sledi in izgubljenega mladička bradavičarja pospremita domov.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Dež je rahlo trkal po starem nagnjenem baobabu in po napajališču se je zarisalo sto drobnih krogcev. Marigold, ki je bila višja od najnižjih vej baobaba, je čepela v blatu s palico namesto daljnogleda.
»Raziskovalka Marigold, pripravljena!« je zagrmela.
»Raziskovalec Pocket, pripravljen,« je začivkal ptiček na njenem ramenu. »In prosim, šepetaj. Strašiš žabe.«
V žepu predpasnika je Marigold imela en zrel sadež marule, prihranjen za raziskovalsko kosilo.
Dež je rahlo trkal po starem nagnjenem baobabu in po napajališču se je zarisalo sto drobnih krogcev. Marigold, ki je bila višja od najnižjih vej baobaba, je čepela v blatu s palico namesto daljnogleda.
»Raziskovalka Marigold, pripravljena!« je zagrmela.
»Raziskovalec Pocket, pripravljen,« je začivkal ptiček na njenem ramenu. »In prosim, šepetaj. Strašiš žabe.«
V žepu predpasnika je Marigold imela en zrel sadež marule, prihranjen za raziskovalsko kosilo.
Page 202
Potem je Pocket skočil na tla in obstal kot vkopan. »Sledi,« je rekel.
Po blatu je tekla vrsta odtisov kopitc, nič večjih od gumbov. Dež je napolnil vsakega in vsak se je srebrno svetil, kot bi nekdo raztresel polno drobnih lun.
Marigold se je zasmejala. »Dober trik, Pocket! Narisal si jih s kljunom.«
»Nisem,« je rekel Pocket. »Moj kljun je za žuželke. Tu je hodil nekdo majhen. Nekdo čisto sam.«
Potem je Pocket skočil na tla in obstal kot vkopan. »Sledi,« je rekel.
Po blatu je tekla vrsta odtisov kopitc, nič večjih od gumbov. Dež je napolnil vsakega in vsak se je srebrno svetil, kot bi nekdo raztresel polno drobnih lun.
Marigold se je zasmejala. »Dober trik, Pocket! Narisal si jih s kljunom.«
»Nisem,« je rekel Pocket. »Moj kljun je za žuželke. Tu je hodil nekdo majhen. Nekdo čisto sam.«
Page 303
Marigold je skočila pokonci. »Potem pa pojdiva za njimi!«
BUM je zagrmela ena noga. ČOF je pljusknila druga. Blatni valovi so se prelili čez drobne odtise in njihova srebrna luč je ugasnila.
»Stoj!« je zaklical Pocket. Odfrfotal je do trnovega grma in nekaj izpulil: šop trdih, rdečkastih ščetin.
»Prave sledi se svetijo samo za mehke noge,« je rekel. »To je pravilo dežja. Mehke noge, bistre oči.«
Marigold je skočila pokonci. »Potem pa pojdiva za njimi!«
BUM je zagrmela ena noga. ČOF je pljusknila druga. Blatni valovi so se prelili čez drobne odtise in njihova srebrna luč je ugasnila.
»Stoj!« je zaklical Pocket. Odfrfotal je do trnovega grma in nekaj izpulil: šop trdih, rdečkastih ščetin.
»Prave sledi se svetijo samo za mehke noge,« je rekel. »To je pravilo dežja. Mehke noge, bistre oči.«
Page 404
Zato je Marigold poskusila nekaj, kar velikani le redko počnejo. Hodila je po prstih.
Vsako ogromno stopalo je dvignila nežno kot čaplja in ga postavila ob sledi, nikoli nanje. Drug za drugim so drobni odtisi spet zasijali srebrno.
Pocket se je dvignil v sivo nebo. »Pogledal bom od zgoraj! Sledi gredo okrog trstičja, mimo mravljišča, proti baobabu!«
Mehke noge, bistre oči. Marigold je zadržala sapo in šla za njimi.
Zato je Marigold poskusila nekaj, kar velikani le redko počnejo. Hodila je po prstih.
Vsako ogromno stopalo je dvignila nežno kot čaplja in ga postavila ob sledi, nikoli nanje. Drug za drugim so drobni odtisi spet zasijali srebrno.
Pocket se je dvignil v sivo nebo. »Pogledal bom od zgoraj! Sledi gredo okrog trstičja, mimo mravljišča, proti baobabu!«
Mehke noge, bistre oči. Marigold je zadržala sapo in šla za njimi.