Bianca gleda otroke, ki se na plezalni kupoli iz vrvi igrajo obisk na morskem dnu, prijazna gospa Ruiz pa sedi blizu nje. Potem Bianca s kredo nariše na asfalt greben s hobotnico in tiho vpraša: »Bi ga prišli obiskat?«
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Na šoli Oak Hill plezalna kupola iz vrvi danes ni bila plezalna kupola. Bila je morsko dno.
»Mehurčki navzgor!« so zaklicali potapljači in že so plavali navzdol ter se zvijali med vrvmi.
Bianca, ki je morske živali risala na vsak košček papirja, ki ga je imela, bi bila rada tudi ona tam spodaj.
Na šoli Oak Hill plezalna kupola iz vrvi danes ni bila plezalna kupola. Bila je morsko dno.
»Mehurčki navzgor!« so zaklicali potapljači in že so plavali navzdol ter se zvijali med vrvmi.
Bianca, ki je morske živali risala na vsak košček papirja, ki ga je imela, bi bila rada tudi ona tam spodaj.
Page 202
Bianca je gledala s klopi ob asfaltnem igrišču. Deček z rdečo kapo je bil rak in je hitel postrani. Deklica v zeleni majici s kapuco je bila počasna morska želva, nahrbtnik pa je bil njen oklep.
Nihče ni pogledal proti njej. Igra je že tekla in Bianca ni videla vrat, skozi katera bi lahko stopila vanjo.
Bianca je gledala s klopi ob asfaltnem igrišču. Deček z rdečo kapo je bil rak in je hitel postrani. Deklica v zeleni majici s kapuco je bila počasna morska želva, nahrbtnik pa je bil njen oklep.
Nihče ni pogledal proti njej. Igra je že tekla in Bianca ni videla vrat, skozi katera bi lahko stopila vanjo.
Page 303
Gospa Ruiz, ki je med odmorom pazila na otroke, je imela srebrno piščalko, v katero skoraj nikoli ni zapiskala. Večinoma jo je samo vrtela. Sedla je k Bianci, zraven vedra s kredami za asfalt.
»Tole je videti zabavna igra,« je rekla.
»Res je,« je rekla Bianca. V trebuščku je imela polno šumečih, nemirnih mehurčkov.
Gospa Ruiz, ki je med odmorom pazila na otroke, je imela srebrno piščalko, v katero skoraj nikoli ni zapiskala. Večinoma jo je samo vrtela. Sedla je k Bianci, zraven vedra s kredami za asfalt.
»Tole je videti zabavna igra,« je rekla.
»Res je,« je rekla Bianca. V trebuščku je imela polno šumečih, nemirnih mehurčkov.
Page 404
Gospa Ruiz je pokimala, kot da so nemirni mehurčki nekaj čisto običajnega. Saj tudi so.
»Bi še malo gledala?« je vprašala. »Lahko pa grem tja s tabo.«
Bianca je malo pomislila. »Gledala bom,« je rekla.
Tako sta gledali skupaj, gospa Ruiz pa je vrtela piščalko, kroginkrog, počasi kot meduza.
Gospa Ruiz je pokimala, kot da so nemirni mehurčki nekaj čisto običajnega. Saj tudi so.
»Bi še malo gledala?« je vprašala. »Lahko pa grem tja s tabo.«
Bianca je malo pomislila. »Gledala bom,« je rekla.
Tako sta gledali skupaj, gospa Ruiz pa je vrtela piščalko, kroginkrog, počasi kot meduza.
Page 505
Med gledanjem je Bianca opazila marsikaj. Rak se je kar naprej potapljal in spet kukal na vrh.
»Kaj lahko tu spodaj obiščemo?« je vprašal.
»Nič,« je rekla želva. »Samo tla.«
Potapljači so obviseli na vrveh kot utrujene alge. Bianca je pogledala sivi asfalt ob kupoli. Bil je zelo, zelo prazen.
Med gledanjem je Bianca opazila marsikaj. Rak se je kar naprej potapljal in spet kukal na vrh.
»Kaj lahko tu spodaj obiščemo?« je vprašal.
»Nič,« je rekla želva. »Samo tla.«
Potapljači so obviseli na vrveh kot utrujene alge. Bianca je pogledala sivi asfalt ob kupoli. Bil je zelo, zelo prazen.
Page 606
Bianca je odprla skicirko. Tam je bila včerajšnja hobotnica z okroglo glavo in kodrastimi lovkami, z naslednje strani pa je kukal ligenj.
Pogledala je hobotnico. Pogledala je krede. Pogledala je prazen asfalt.
»Gospa Ruiz,« je počasi rekla, »si lahko sposodim modro?«
Gospa Ruiz ji je ponudila kar celo vedro.
Bianca je odprla skicirko. Tam je bila včerajšnja hobotnica z okroglo glavo in kodrastimi lovkami, z naslednje strani pa je kukal ligenj.
Pogledala je hobotnico. Pogledala je krede. Pogledala je prazen asfalt.
»Gospa Ruiz,« je počasi rekla, »si lahko sposodim modro?«
Gospa Ruiz ji je ponudila kar celo vedro.