Rakun Jasper najde star zemljevid, poln drobnih narisanih vijakov. Ko čez nebo zavalovi severni sij, njegova prijateljica Penny opazi žico, ki se lesketa pod snegom. Skupaj ji sledita do zakopane koče, kjer ju čaka zamrznjena glasbena skrinjica.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Rakun Jasper je živel v zasneženi vremenski koči na ledeni plošči, ki jo je počasi neslo čez temno morje. Rad je popravljal stvari. Nocoj je na strehi popravljal vetrokaz, ki je škripal. Ko je odvil njegovo podnožje, je iz njega zdrsnil zvit kos starega papirja. Bil je zemljevid ledene plošče, posejan z drobnimi narisanimi vijaki. Čisto na koncu je bil majhen kvadratek z noto v sredini.
Rakun Jasper je živel v zasneženi vremenski koči na ledeni plošči, ki jo je počasi neslo čez temno morje. Rad je popravljal stvari. Nocoj je na strehi popravljal vetrokaz, ki je škripal. Ko je odvil njegovo podnožje, je iz njega zdrsnil zvit kos starega papirja. Bil je zemljevid ledene plošče, posejan z drobnimi narisanimi vijaki. Čisto na koncu je bil majhen kvadratek z noto v sredini.
Page 202
»Zakopani vijaki!« je rekel Jasper. »Dovolj, da vse popravim kar dvakrat.«
Penny, majhna vrabčica, je poskakovala po zemljevidu, v kljunu pa je držala zvitek bleščeče žice. Odložila ga je. »Zakaj bi kdo zakopal vijake?«
»Da jih najde kakšen rakun,« je rekel Jasper. Zgrabil je lopato in svetilko. Potem si je v žep pospravil majhen medeninast ključek. Še nikoli ni ustrezal nobeni ključavnici, a Jasper ga je vedno nosil s seboj.
»Zakopani vijaki!« je rekel Jasper. »Dovolj, da vse popravim kar dvakrat.«
Penny, majhna vrabčica, je poskakovala po zemljevidu, v kljunu pa je držala zvitek bleščeče žice. Odložila ga je. »Zakaj bi kdo zakopal vijake?«
»Da jih najde kakšen rakun,« je rekel Jasper. Zgrabil je lopato in svetilko. Potem si je v žep pospravil majhen medeninast ključek. Še nikoli ni ustrezal nobeni ključavnici, a Jasper ga je vedno nosil s seboj.
Page 303
Odšla sta do prvega narisanega vijaka. Jasper je kopal in kopal. Sneg. Še več snega. Ena zelo presenečena snežinka. Vijakov pa nikjer.
Jasper je sedel na rep. Zemljevid je rekel, da so tukaj, sneg pa ni rekel ničesar.
Potem se je nebo začelo spreminjati. Čez zvezde se je počasi kot šal razvil trak zelene svetlobe in sneg ob njunih nogah se je rahlo obarval zeleno.
Odšla sta do prvega narisanega vijaka. Jasper je kopal in kopal. Sneg. Še več snega. Ena zelo presenečena snežinka. Vijakov pa nikjer.
Jasper je sedel na rep. Zemljevid je rekel, da so tukaj, sneg pa ni rekel ničesar.
Potem se je nebo začelo spreminjati. Čez zvezde se je počasi kot šal razvil trak zelene svetlobe in sneg ob njunih nogah se je rahlo obarval zeleno.
Page 404
Penny je nagnila glavo. »Poglej,« je zašepetala. »Pod snegom.«
Kjer se je severni sij dotaknil tal, so se začele lesketati tanke črte. Žica! Stara žica, zakopana v dolgi, vijugasti vrsti.
»To poznam,« je rekla Penny. »Kadar sveti severni sij, se zakopana žica lesketa. Zgoraj zeleno, spodaj se lesketa.«
Jasper je zemljevid nastavil svetlobi. Vsak drobni vijak je bil točno tam, kjer sta bili dve žici zviti skupaj.
Penny je nagnila glavo. »Poglej,« je zašepetala. »Pod snegom.«
Kjer se je severni sij dotaknil tal, so se začele lesketati tanke črte. Žica! Stara žica, zakopana v dolgi, vijugasti vrsti.
»To poznam,« je rekla Penny. »Kadar sveti severni sij, se zakopana žica lesketa. Zgoraj zeleno, spodaj se lesketa.«
Jasper je zemljevid nastavil svetlobi. Vsak drobni vijak je bil točno tam, kjer sta bili dve žici zviti skupaj.