Ko megla zakrije obalo, se Astrid spomni, kaj je oče povedal o galebih z njihovih pečin, Knut, ladijski pes, pa kihne zaradi dima z ognjišča. Takrat Astrid hrastovi ladji pokaže pot domov.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
Astrid je imela rada morje. Rada je imela sol na ustnicah, pljuskanje valov in škripanje ladje, ki se je pogovarjala sama s sabo. Danes je z očetovo ladjo plula ob obali domov, ob kolena pa se ji je toplo stiskal Knut, kosmati sivi ladijski pes posadke.
Astrid je imela rada morje. Rada je imela sol na ustnicah, pljuskanje valov in škripanje ladje, ki se je pogovarjala sama s sabo. Danes je z očetovo ladjo plula ob obali domov, ob kolena pa se ji je toplo stiskal Knut, kosmati sivi ladijski pes posadke.
Page 202
Tisto jutro je Astrid na živahni trgovski obali pomagala natovarjati ladjo. Sode soli. Svežnje volnenega blaga. In okrogel kamnit lonec za mamo, skrbno zavit v Astridin drugi plašč, kjer se ni mogel ob nič udariti.
Tudi Knut je pomagal, po svoje. Kihnil je ob vsakem ognju, na katerem so na obali kuhali. Apči! Apči! APČI!
»Ta pes kiha na dim,« se je zasmejal oče, »tako kot drugi psi lajajo na mačke.«
Tisto jutro je Astrid na živahni trgovski obali pomagala natovarjati ladjo. Sode soli. Svežnje volnenega blaga. In okrogel kamnit lonec za mamo, skrbno zavit v Astridin drugi plašč, kjer se ni mogel ob nič udariti.
Tudi Knut je pomagal, po svoje. Kihnil je ob vsakem ognju, na katerem so na obali kuhali. Apči! Apči! APČI!
»Ta pes kiha na dim,« se je zasmejal oče, »tako kot drugi psi lajajo na mačke.«
Page 303
Očetova ladja je bila dolga in ozka, zgrajena iz hrastovih desk, ki so se prekrivale in se na obeh koncih zavihale navzgor kot nasmeh. Dedek in drugi graditelji ladij so deske razklali iz mogočnih hrastovih debel in jih zložili skupaj.
Nad njimi se je v vetru napenjalo veliko štirioglato jadro iz rdeče-bele volne.
Astrid je potrepljala bok ladje in rekla, kar je rekla vedno: »Spodaj hrast, zgoraj volna.«
»In pred nami dom,« je rekel oče pri krmilnem veslu.
Očetova ladja je bila dolga in ozka, zgrajena iz hrastovih desk, ki so se prekrivale in se na obeh koncih zavihale navzgor kot nasmeh. Dedek in drugi graditelji ladij so deske razklali iz mogočnih hrastovih debel in jih zložili skupaj.
Nad njimi se je v vetru napenjalo veliko štirioglato jadro iz rdeče-bele volne.
Astrid je potrepljala bok ladje in rekla, kar je rekla vedno: »Spodaj hrast, zgoraj volna.«
»In pred nami dom,« je rekel oče pri krmilnem veslu.
Page 404
Vse popoldne so nad valovi krožili galebi, kričali in se prepirali. Knut je jezno gledal vanje, kot da bi mu dolgovali ribe.
»Povej mi o daljnih krajih,« je prosila Astrid.
In oče je pripovedoval, kako je nekoč dneve in dneve plul čez odprto morje, mimo otokov, kjer so kiti brizgali vodo kot vodnjaki.
»Tam zunaj sem vedno opazoval ptice,« je rekel. »Galebi, ki gnezdijo na pečinah ob našem fjordu, vsak večer odletijo domov k njim. Zapomni si to.«
Vse popoldne so nad valovi krožili galebi, kričali in se prepirali. Knut je jezno gledal vanje, kot da bi mu dolgovali ribe.
»Povej mi o daljnih krajih,« je prosila Astrid.
In oče je pripovedoval, kako je nekoč dneve in dneve plul čez odprto morje, mimo otokov, kjer so kiti brizgali vodo kot vodnjaki.
»Tam zunaj sem vedno opazoval ptice,« je rekel. »Galebi, ki gnezdijo na pečinah ob našem fjordu, vsak večer odletijo domov k njim. Zapomni si to.«