Ko se Marcusu začne majati sprednji zob, mu dedek Lou razloži, kaj so mlečni in kaj stalni zobje. Medtem ko se zob počasi rahlja sam od sebe, zgradita drobcen zobobus in narišeta zemljevid njegove vožnje s tremi postajami do Marcusove police z avtomobilčki.
Start this story for free.
Read and listen to the opening of the story. Continue with the Family plan to finish the book. Reading uses no story credits.
V soboto zjutraj je Marcus postavil svoje avtomobilčke v vrsto ob robu preproge v dnevni sobi. Gasilsko vozilo. Prekucnik. Mali zeleni avtobus. Z jezikom je pritisnil ob sprednji zob, kot je vedno naredil, kadar je razmišljal, in zob se je premaknil. Nagnil se je naprej. Nagnil se je nazaj. Marcus je otrpnil. »Dedek Lou!« je poklical. »Nekaj je narobe. Zob se mi je zlomil!«
V soboto zjutraj je Marcus postavil svoje avtomobilčke v vrsto ob robu preproge v dnevni sobi. Gasilsko vozilo. Prekucnik. Mali zeleni avtobus. Z jezikom je pritisnil ob sprednji zob, kot je vedno naredil, kadar je razmišljal, in zob se je premaknil. Nagnil se je naprej. Nagnil se je nazaj. Marcus je otrpnil. »Dedek Lou!« je poklical. »Nekaj je narobe. Zob se mi je zlomil!«
Page 202
Dedek Lou je odložil uro, ki jo je popravljal. »Smem pogledati?« je vprašal. Marcus je na široko odprl usta in dedek mu je posvetil s svojo majhno svetilko, ne da bi se ga dotaknil. »Ni zlomljen,« je rekel dedek. »To je mlečni zob. Pod njim raste stalni zob. Počasi, malo po malo, ga potiska, dokler se mlečni zob ne razmaje.« Marcus se je namrščil. »Bo tam za vedno luknja?« »Samo nekaj časa bo luknjica,« je rekel dedek. »Novi zob raste počasi.«
Dedek Lou je odložil uro, ki jo je popravljal. »Smem pogledati?« je vprašal. Marcus je na široko odprl usta in dedek mu je posvetil s svojo majhno svetilko, ne da bi se ga dotaknil. »Ni zlomljen,« je rekel dedek. »To je mlečni zob. Pod njim raste stalni zob. Počasi, malo po malo, ga potiska, dokler se mlečni zob ne razmaje.« Marcus se je namrščil. »Bo tam za vedno luknja?« »Samo nekaj časa bo luknjica,« je rekel dedek. »Novi zob raste počasi.«
Page 303
Marcus je z jezikom majal zob. Zamaj, nagni, zamaj. Bilo je čudno, kot vrata, ki se ne zaprejo čisto do konca. »Ko izpade,« je rekel, »kam gre?« »Tvoj zob, tvoja odločitev,« je rekel dedek. Marcus je pogledal svojo polico, kjer je imel vsak avtomobilček svoj parkirni prostor. »Tja. Ampak ne more se kar odkotaliti. Potrebuje prevoz.« Dedku so se okoli oči naredile gubice. Prinesel je svojo pločevinasto škatlo z drobnarijami za popravila.
Marcus je z jezikom majal zob. Zamaj, nagni, zamaj. Bilo je čudno, kot vrata, ki se ne zaprejo čisto do konca. »Ko izpade,« je rekel, »kam gre?« »Tvoj zob, tvoja odločitev,« je rekel dedek. Marcus je pogledal svojo polico, kjer je imel vsak avtomobilček svoj parkirni prostor. »Tja. Ampak ne more se kar odkotaliti. Potrebuje prevoz.« Dedku so se okoli oči naredile gubice. Prinesel je svojo pločevinasto škatlo z drobnarijami za popravila.
Page 404
Zgradila sta ga na preprogi. Škatlica vžigalic za ohišje. Štirje gumbi s srajce za kolesa. Košček vate za mehak sedež. Na streho je dedek pritrdil zvonček, ne večji od graha. »Zobobus,« je rekel Marcus. »Vsak avtobus potrebuje pravilo,« je rekel dedek. »Ta zvonček zazvoni samo, ko je potnik na avtobusu.« »Kdaj bo to?« Dedek je skomignil z rameni. »Pripravljen bo, ko bo pripravljen.« Zobobus je stal na preprogi, prazen, in čakal.
Zgradila sta ga na preprogi. Škatlica vžigalic za ohišje. Štirje gumbi s srajce za kolesa. Košček vate za mehak sedež. Na streho je dedek pritrdil zvonček, ne večji od graha. »Zobobus,« je rekel Marcus. »Vsak avtobus potrebuje pravilo,« je rekel dedek. »Ta zvonček zazvoni samo, ko je potnik na avtobusu.« »Kdaj bo to?« Dedek je skomignil z rameni. »Pripravljen bo, ko bo pripravljen.« Zobobus je stal na preprogi, prazen, in čakal.