Globoko pod hribom, v Kapljajoči dvorani, so nad mirnim modrim tolmunom visele kristalne ledene sveče. Jamski pošastek Rufus je bil tam rad, čeprav se njegove velike puhaste noge s tem niso vedno strinjale. Nekega jutra se je spotaknil ob lasten rep in se s trebuhom naprej zvrnil na ploščat kamen in kamen se je zamajal. Pod njim je ležal kvadratek starega papirja, tesno zložen na drobno. Netopirka Della se je spustila s stropa in obvisela z glavo navzdol tik ob njegovem nosu. »Kaj si pa tokrat sploščil?«
Zloženi papir
Globoko pod hribom, v Kapljajoči dvorani, so nad mirnim modrim tolmunom visele kristalne ledene sveče. Jamski pošastek Rufus je bil tam rad, čeprav se njegove velike puhaste noge s tem niso vedno strinjale. Nekega jutra se je spotaknil ob lasten rep in se s trebuhom naprej zvrnil na ploščat kamen in kamen se je zamajal. Pod njim je ležal kvadratek starega papirja, tesno zložen na drobno. Netopirka Della se je spustila s stropa in obvisela z glavo navzdol tik ob njegovem nosu. »Kaj si pa tokrat sploščil?«
Page 202
Rufus je papir zelo previdno razgrnil. Bil je zemljevid brez ene same besede, samo s sličicami: vrsta pikic, hrib, po katerem so polzele debele kaplje, in čisto na vrhu drobcen ključ. Della je nagnila glavo. »Hrib s solzami. Tam je, kjer hrib joče.« Rufusu se je dlaka našopirila. Kdo neki bi lahko jokal v hribu? »Potem mora nekdo iti tja in mu pomagati,« je rekel. »In jaz sem tu največji nekdo.«
Kjer hrib joče
Rufus je papir zelo previdno razgrnil. Bil je zemljevid brez ene same besede, samo s sličicami: vrsta pikic, hrib, po katerem so polzele debele kaplje, in čisto na vrhu drobcen ključ. Della je nagnila glavo. »Hrib s solzami. Tam je, kjer hrib joče.« Rufusu se je dlaka našopirila. Kdo neki bi lahko jokal v hribu? »Potem mora nekdo iti tja in mu pomagati,« je rekel. »In jaz sem tu največji nekdo.«
Page 303
Za tolmunom je bil rov črn kot zaprto oko. Rufus je obstal. Potem je nad njim s kristalne ledene sveče zdrsnila kaplja vode. Kap. Kristal je za hip zasvetil modro. Kap. Še en blisk. KAP. Svetlejši, malo dlje. V tej jami je vsak kristal zasvetil, ko se je od njega odtrgala kaplja. Bliski so risali pikčasto črto v temo, prav kakor pikice na zemljevidu. »Sledi kaplji,« je zašepetal Rufus.
Lučke v temi
Za tolmunom je bil rov črn kot zaprto oko. Rufus je obstal. Potem je nad njim s kristalne ledene sveče zdrsnila kaplja vode. Kap. Kristal je za hip zasvetil modro. Kap. Še en blisk. KAP. Svetlejši, malo dlje. V tej jami je vsak kristal zasvetil, ko se je od njega odtrgala kaplja. Bliski so risali pikčasto črto v temo, prav kakor pikice na zemljevidu. »Sledi kaplji,« je zašepetal Rufus.
Page 404
Kap, kap, KAP. Mig, mig, blisk. Rufus je sledil lučkam. Z glavo se je butnil ob nizko skalo. S trebuhom se je zagozdil v ozko špranjo in se je moral ritensko izviti ven. Della je švigala naprej in nazaj, naprej in nazaj, kot vešča na vrvici. »Kar dobro ti gre,« je zacvilila. »Večinoma. Skale malo zmagujejo.« Potem se je od nekod spredaj oglasil nov zvok. Nekaj je goltalo, grgralo in smrkalo.
Prevelik za rove
Kap, kap, KAP. Mig, mig, blisk. Rufus je sledil lučkam. Z glavo se je butnil ob nizko skalo. S trebuhom se je zagozdil v ozko špranjo in se je moral ritensko izviti ven. Della je švigala naprej in nazaj, naprej in nazaj, kot vešča na vrvici. »Kar dobro ti gre,« je zacvilila. »Večinoma. Skale malo zmagujejo.« Potem se je od nekod spredaj oglasil nov zvok. Nekaj je goltalo, grgralo in smrkalo.